petek, 23. november 2007

LOVE STORIES

* Komaj 20 let mi je bilo a ljubil sem te tako močno, spominjam se, ko z roko v roki sva hodila in se osmo ljubezen navčila, da še sedaj tako srečna bi bila, če usoda nebi preprečila tega. Spominjam se, ko sva se pred tiskom poslovila in se zmenila, da se naslednji dan spet dobiva. Ko pa komaj domov sem prišel je zazvonil telefon, mislil sem da kličeš ti, toda bila je ona in rekla mi da imela prometno nesrečo si in da tvoje srce za nikogar več ne gori. Nisem mogel razumeti, da te več ni in ne razumem zakaj usoda tako kruta je bila. Ko stojim ob tvojem grobu, spominjam se tisti dan, ko si trdni stopila vanj, da komaj 20 let mi je bilo a ljubil sem te tako močno.

* Sedel sem v razredu in strmel v dekle poleg mene. Bila je moja najboljša prijateljica. Gledal sem njene dolge lase in zamišljen obraz. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Po predavanju se je obrnila k meni in me prosila za zapiske, ker je prejšnji dan manjkala. Posodil sem jih. Rekla je "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj. Ampak sem se preveč bal in še zdaj ne vem zakaj.Nekaj mesecev kasneje. Telefon zvoni. Ko se oglasim je na drugi strani ona, v joku mi je razlagala kako ji je njen fant zlomil srce. Vprašala me je, če bi prišel k njej, ker noče biti sama in tako sem prišel. Sedela sva na kavču, jedla čips in gledala romantične filme. Gledal sem njen žalostni obraz in kljub žalosti je bila tako lepa. Želel sem si da bi bila moja. Ampak ona me nikoli ni gledala na tak način in tega sem se zavedal. Potem je rekla da bi šla rada spat, poslovila sva se, pogledala me je v oči, mi rekla "hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati, da jo imam rad ampak me je bilo preveč strah in še zdaj ne vem zakaj.Sedim v cerkvi. Moja prijateljica se bo poročila. Poročila se bo sedaj. Gledal sem jo kako stoji pred oltarjem, bila je lepša kot kadarkoli prej. Gledal sem kako je rekla "da" in pri srcu me je stisnilo. Želel sem si, da bi bila moja, ampak ona ljubi njega in tega sem se zavedal. In vedel sem, da me nikoli ni gledala tako kot gleda sedaj njega. Preden se je odpeljala s svojim možem, v svoje novo življenje je prišla k meni, me objela, rekla "prišel si, hvala" in me poljubila na lice. Hotel sem ji povedati kaj čutim, hotel sem ji povedati, da nočem biti le prijatelj, ljubim jo ampak preveč me je bilo strah in ne vem
zakaj.Leta so minila in sedaj gledam v krsto dekleta, ki je bila nekoč moja najboljša prijateljica. Ko so prebirali njen dnevnik, ki ga je pisala v svojih študentskih letih so prebrali tudi te besede: "Gledam ga in si želim da bi bil moj. Ampak on me nikoli ne gleda na tak način kot jaz njega in tega se zavedam. Hočem mu povedati, želim, da ve, da, nočem biti le njegova prijateljica. Ampak preveč me je strah in ne vem zakaj. Kako si želim, da bi prišel in mi rekel
da me ima rad." "Kako si želim da bi ti..."sem si mislil in jokal.

Naredite si uslugo, povejte tistemu dekletu/fantu da jo/ga imate radi, čeprav ne veste kako bo reagiral/a. Povejte kaj resnično čutite do nje/ga, ker ne bo tam za vedno.


1 komentar:

Unknown pravi ...

lahko se zamisliš mal ja..tale druga zgodbica naj se tut tebe prime, gledet tistga, ko smo se dans menle, ok?:D